Prosimo izberite:
za manj obremenjene lesene in mineralne površine (pohištvo...)
za notranjo uporabo
VSEBINA: Laneno olje, čebelji vosek, terpen pomaranče
NAMEN: Vosek za zaščito in estetsko obdelavo manj obremenjenih lesenih in mineralnih površin
PORABA: Z 1 l voska lahko v enem nanosu premažemo 30 – 40 m2 površine, odvisno od načina nanašanja, kakovosti površine in podlage
O voskih
Vosek se kot material za zaščito lesa najverjetneje uporablja dalj od kateregakoli drugega materiala. Lahko se uporablja samostojno ali pa kot zaščitni sloj za predhodno že zaščiten les z naravnimi olji.
Ustvarjajo zelo dober zaščitni sloj na površini lesa, ki je odpornejši na delovanje vode v primerjavi z vsemi ostalimi naravnimi zaščitami.
Se relativno enostavno nanašajo na površino, na kateri ustvarjajo naravni izgled in istočasno povdarjajo teksturo lesa.
Voski pa imajo tudi pomanjkljivosti, ki se predvsem nanašajo na njihova manjšo trdnost, kar pomeni, da se zaščitni sloj lahko poškoduje z mehanskim delovanjem. To pomanjkljivost lahko odpravimo z nanašanjem še enega sloja voska na poškodovano površino.
Vrste voskov
Čebelji vosek
Čebelji vosek se zgodovinsko gledano najpogosteje uporablja za zaščito lesenih površin, vendar poznamo še vrsto drugih, ki se uporabljajo za isti namen. Do XX stoletja so mojstri uporabljali izključno čebelji vosek, zato se le ta nahaja v vseh starih recepturah za pripravo premazov za les. Čebelji vosek naredijo čebele iz peloda, katerega zbirajo. Čebele jedo pelod in ga za tem izločajo iz posebnih žlez na trebuhu ter ga uporabljajo pri gradnji satovja. Vosek se razlikuje po barvi, lahko je svetko rumene ali temno rjave barve.
Vosek se loči kot vzporedni produkt pri pridobivanju medu. Ko se med izsedi iz satovja, se vosek opere v hladni vodi in potem razropi v vreli vodi. Tekoči vosek plava na površini vode, se zbere in precedi, da se s tem odstranijo vse nečistoče.
Čebelji vosek je popolnoma netopen v vodi, zaradi česar je primeren za zaščito lesa, če se na površini naredi dovolj debel sloj, ki zapira površino lesa. Tanek sloj čebeljega voska je dobra zaščita pred vlago iz zraka, vendar pa ni dovolj odporen na delovanje vode. Vosek formira elastičen film, katerega se polira do visokega sijaja.
Čebelji vosek lahko mešate z večino ostalih voskov ter ostalimi rastlinskimi olji kot je naprimer laneno olje. Topi se pri nižjih temeraturah med 60 – 65°C .
KARNAUBA VOSEK
Karnauba vosek se pridobiva iz listov brazilske karnauba palme ( Copernicia cerifera ). Je eden od najtrših voskov. Ima obliko svetlorumenih lusk in je prijetnega vonja. Topi se na temperaturi 84 - 91°C. Uporablja se skupaj z drugimi voski v proizvodnji voščenega premaza za zaščito lesenih notranjih površin kot so: parket, pohištvo...Lahko se polira do visokega sijaja. Karnauba vosek je trši od čebeljega voska.
KANDELILA VOSEK
Kandelila vosek ( Candelilla Wax ) nabirajo iz rastline Pandilanthus pavinia, ki raste v Mehiki. Po karakteristikah je podoben karnauba vosku , vendar ima nižjo točko tališča med 67 -70°C.
JAPONSKI VOSEK
Japonski vosek ( Ouricury Wax ) pridobivajo iz plodov drevesa sumah, ki raste na Japonskem, Kitajski, Indiji.
Je mehak in ima nizko tališče med 48 - 53°C , vendar ustvari na površini relativno čvrst in elastičen film.
URIKURI VOSEK
Urikuri vosek ( Ouricury Wax ) pridobivajo iz palminega drevesa Syagrus coronata, ki raste v S Braziliji. Je podoben karnauba vosku, vendar je temno rjave barve.
Urikuri vosek se topi med 73 - 85°C . Lahko se polira do visokega sijaja. Uporabljamo ga kot zamenjavo za karnauba vosek tam, kjer je temna barva sprejemljiva.
NANAŠANJE VOSKA
Čebelji vosek se uporablja kot čvrst vosek ( čisti brez dodatkov ) ali mehak ( mešanica voska, olj / link / in d-limonena / link / ). Čvrst vosek daje boljši sijaj, vendar se ga težje nanaša, mehkejši se nanaša lažje, vendar se ga ne da polirati do visokega sijaja. Kadar zmešamo čebelji vosek z kuhanim lanenim oljem / link /dobimo naravni/mehki/premaz / link/. Z dodajanjem karnauba voska pa dobimo naravni/trdi/premaz / link /.
Tanek film voska je brez barve, vosek ki se vtre v pore lesa je rumene barve. Vosku lahko dodajamo naravne pigmente / zemeljske ali mineralne/link /, da bi s tem dosegli rahlo obarvanje teksture lesa.
POLITURA IZ ČISTEGA VOSKA
Poliranje z čistim voskom v trdem stanju razumemo kot intenzivno vtiranje z kosom čistega voska po površini lesa. S tem dobimo dovolj toplote, ki vosek počasi topi. Obdelava je lažja, če se postopek vrši blizu izvora toplote.
Po nanosu voska le tega polikamo in poliramo, saj se odvečni vosek težko odstrani samo z brisanjem z cunjo, kakor je to mogoče pri že pripravljenih premazih kot so naravni/trdi in mehki/premaz. Omeniti moramo posebne tehnike za odstranjevanje odvečnega voska in njegovo utrjevanje v pore lesa. V ta namen se je tokom XIX stoletja uporabljala kocko plute, s katero so močno drgnili preko voska. Z trenjem nastane toplota, ki vosek zmehča in s tem lažje napolnimo pore lesa.
Drugi način odstranjevanja odvečnega voska s površine je s pomočjo tope kline. Topa površina bo odstranila višek voska in napolnila pore lesa brez poškodb. Ko odstranimo vosek s površine se ta polira do visokega sijaja z mehko krpo.
POLIRANJE NARAVNEGA/TRDEGA IN MEHKEGA/VOSKA
Poliranje že pripravljenih premazov ni zahtevno delo. Vosek se z mehko krpo, ki ne pušča muck nanese kot mahko pasto, les pa predhodno obrusimo do željene gladkosti. S krožnim utiranjem vosek utremo v leseno površino, potem pa z močnimi gibi v smeri letnic voščeno pasto vtremo v pore in hkrati odstranimo morebitni višek voska. Pustimo 15 minut, da se učvrsti potem ga z mehko krpo drgnemo po povšini v smeri letnic lesa, da bi dobili rahel sijaj.Daljši čas poliranja pomeni večji sijaj. Po 1 –2 urah poliranje ponovimo. Plasti voska lahko nanašamo dokler nismo zadovoljni z nastalo površino.
UPORABA VOSKA ZA ZAŠČITO OLJENIH POVRŠIN
Premaz voska uporabljamo kot zaščito prej naoljenih površin. Voščena pasta bo povrnila sijaj lesu, katerega je tekom časa izgubil in zapolnila manjše poškodbe na lesu. Pred nanašanjem voska leseno površino rahlo obrusimo.
Na površini ostane vosek kot tanek sloj, katerega po potrebi obnovimo z novim slojem in tako zaščitimo leseno površino.
ZA KONEC
Obdelava lesenih površin z naravnimi materiali je vedno bolj aktualna. Človeški organizem je zgodovinsko in genetsko navajen živeti obkrožen z naravnimi materijali. V razvitih industrijskih sredinah ljudje največ časa preživijo v zaprtih prostorih, ki so izdelani iz umetnih materijalov , kateri vplivajo na zdravje ljudi. Zaradi tega se ljudje čedalje več vračajo nazaj k naravi, ekološka gibanja pa opozarjajo na škodljivo delovanje sintetičnih materijalov.
